Pohod dne 5. 6. 2019 na Krašnji vrh

Krašnji vrh

To zanimivo Belokranjsko planinsko zavetišče smo obiskali že nekajkrat,  ker je v vsakem letnem času malo drugače smo se odločili, da ga obiščemo tudi letos.

V  sredo 5.6. se nas je na izhodišču zbralo res samo sedem  a smo se zaradi dveh, ki tam še nista bila vseeno odločili da gremo in smo šli. Ko smo s prelaza  Vahta zagledali Belo krajino, je bila le ta v neki  čudni sivini, grozili so celo nevihtni oblaki, mi smo pa kar vztrajali. Za tista dva, ki sta bila na tem območju prvič je bilo novo to, da smo kar dvakrat prešli državno mejo, brez, da bi bilo vidno kdaj. Oblaki so še kar grozili, pričelo je tudi grmeti, mi pa smo  po hitrem posvetu sprejeli odločitev, da se zapeljemo do cerkve na Krašnjem vrhu.

Ugotovili smo, da je bila odločitev prava, saj je vse kazalo da se bo  zdaj, zdaj ulilo pa se na našo srečo ni. Najprej smo začeli nabirati cvetove bezga,  naš Zvone se je povzpel na razgledni stolp, nato pa sem ga povabila  še na plezalno steno. Najprej sploh ni verjel, da je to res, nato pa se je prepričal, ko je videl napis »zahtevna plezalna stena«. Zvone se je ojunačil in šel plezat, za mene je bilo že do izhodišča tokrat prezahtevno, zato sem ga počakala s foto aparatom na vrhu. Ni kaj prijetno presenečenje in prijetno doživetje. Odšli smo še do studenčka Orehovec, kjer smo se s prijetno hladno vodo osvežili in ugotovili, da je naš pohod v tem soparnem popoldnevu še kako uspel, saj  je tudi  druženje in prijeten klepet  še kako  prileže.

Fanika Vovk