Pohod v Petelinjek-Nova gora-Dolenja vas, dne 20.2.2019

»Pomladni«  pohod v času koledarske zime

Na drugi pohod v februarju smo se pohodniki DD Novo mesto podali iz Petelinje v Petelinjek.

Kljub lepemu vremenu ali pa prav zato se nas je zbralo dvanajst. S tremi avtomobili smo se odpeljali do Petelinjeka. Prijazen domačin nam je dovolil parkirati pred  hišo in odkorakali smo za večino na novo pot. Po nekaj sto metrih smo prišli v gozd se po gozdni poti vzpeli na ta dan najvišjo točko – del vasi Petelinjek, ki ima kar tri dele. Z vrha je bil lep razgled po bližnji okolici, mi pa smo nadaljevali pot po gozdu. En del poti tudi jaz še nisem nikoli prehodila, točno pa sem vedel kam bomo prišli. In res sem imela prav,  prišli smo do domačije, kjer pa smo doživeli pravo presenečenje. V ograji so bili mladi pujski s starši, bili so nekaj posebnega ker so bili nakodrani, kot da ima jo trajno. Vsi smo se čudili, in s tem mlade pujske malo prestrašili, da so se skrili, ostala sta še stara dva, pa le za toliko, da sem samca še dobila v foto objektiv. Pot smo nadaljevali  mimo Sel pri Ratežu proti Dolenji vasi in do Žihovega sela. Pred Žihovim selom smo naredili krajši počitek za pijačo in poglede na cvetoče vrtičke zvončkov. Med potjo smo obujali spomine na lanski februar, ki nas je prav teh datumih obdarila z ogromno količino snega. V vasi Žihovo selo smo zavili levo in se po krožni poti v dobrih dveh urah vrnili na izhodišče.

Vsem je bila pot všeč, ker ni bila naporna, na določenih točkah z lepimi razgledi in že tudi s pomladnim cvetjem. 

F. Vovk

POHOD dne 23.1.2019 Ljubljana – ogled jaslic

Drugi izlet v »belo« Ljubljano

Lansko leto smo si pohodniki pri Društvu diabetikov Novo mesto zaželeli malo daljše vožnje z vlakom in odpeljali smo se v Ljubljano.  Vožnja z vlakom nas je tako navdušila, da smo že ob prihodu domov sklenili da gremo naslednje leto ponovno. Držali smo besedo in v plan pohodov dali 23. januarja  ogled jaslic v Ljubljani in še kaj … .

V sredo dopoldan smo se zbrali na ŽP Kandija. Pohodniki so bili malo radovedni,  le kaj neki jaz nosim v lepi beli škatli in v veliki vrečki?  Ko sta v Trebnjem vstopila še naša pohodnika Vida in Franc se je zagonetka odkrila. V moji škatli se je skrivala velika pogača, ki  nam je še kako teknila za dopoldansko malico.   Prijetno presenečeni nad malico, klepetom in opazovanjem sveže pobeljene Dolenjske pokrajine smo kar prehitro prišli v Ljubljano.

Najprej sprehod do Zmajskega mostu po tržnici do Stolnice. Kot rečeno smo si ogledali jaslice, k nam je pristopila prijazna gospa, ki je čistila cerkev, povedala sem ji, da smo iz Novega mesta, da smo si prišli pogledat jaslice v Ljubljano. Gospa nas je povabila do glavnega oltarja, kjer nam je pokazala zelo lep izdelek  »mini jaslice«, ki jih je izdelal študent teologije, nato pa  poskrbela še za eno presenečenje. Popeljala nas je čez cesto do nam Novomeščanom dobro znanega nekdanjega prošta Jožefa Lapa. Najprej smo si  v hodniku ogledali njegove jaslice, ki predstavljajo Dolenjsko in Gorenjsko pokrajino, nato pa nas je g. Lap povabil na vrt, kjer nam je postregel  s keksi in pijačo, ki preprečuje prehlad. Sledila je še pesem  »Zabučale gore …«, slovo in sprehod ob Ljubljanici, počitek , okrepčilo v enem izmed lokalov, nato še ogled jaslic v Frančiškanski cerkvi  in odhod na železniško postajo.

V zelo kratkem času smo doživeli kar veliko lepega, ki nam bo ostalo v lepem spominu.

Fanika Vovk

Pohod po okolici Malega Slatnika, 19.12.2018

Zaključku leta sledil tudi zaključni pohod

Pohodniki  Društva diabetikov Novo mesto smo se v sredo 19.12.2018  podali na tristo trinštirideseti in zadnji pohod v letu 2018.  Zbrali smo se pri  Osnovni šoli Grm in se podali na pot mimo Revoza v Žabjo vas, Malo Cikavo do Malega Slatnika.

Že večkrat sem napisala, da se že dolgo sprehajamo po okolici Novega mesta in da se še vedno nekdo oglasi in  reče »na tej poti sem pa prvič« in tudi tokrat je bilo tako. Kar nekaj pohodnic se je oglasilo z navedeno izjavo. Tistim, ki je bila pot znana pa še niso videli, kako se širi industrijska cona na Cikavi. Torej vedno nekaj novega!

Po dobri uri hoje smo prišli na cilj do gostilne Štefan, kjer smo pohod zaključili z dobro malico, nazdravili novemu letu, si izmenjali lepe želje za leto 2019 in se razšli s pozdravom: »nasvidenje 9. januarja«.

Fanika Vovk

EDUKATIVNO OKREVANJE V STRUNJANU, 25.11.2018 – 2.12.2018

Končno je prišel dan 25. november, ki so ga nekateri težko pričakovali, saj tako so tudi pripovedovali.

Ob odhodu pa nam je podpredsednica društva ga. Jožica Mikec zaželela.

Veliko se smejte ,srednje jejte ,pa vse poglejte, in lepo se imejte. Mislim, da smo ji uresničili želje.

Program okrevanja je bil dokaj pester. Še vreme je bilo pestro. Občutili smo vse od dežja, sonca in burje. Pa nas ni kaj preveč motilo. Vse kar je bilo načrtovano smo izpeljali.

Vsa predavanja, ki jih je bilo kar nekaj so bila dobro obiskana in mnenja poslušalcev so bila, da so bila zanimiva in poučna.

Nekaj članov se je udeležilo izleta v Oglej. Ogledali smo si baziliko, ki je posvečena Mariji Devici in svetima Mohorju in Fortunatu. Današnja bazilika je v romansko – gotski obliki.

Veličastno notranjost pa prekrivajo mozaiki, ki so zelo lepo ohranjeni. Mozaični tlak je največji starokrščanski mozaik zahodnega sveta

Ogledali pa smo si tudi bližnje mesto Gradež in se sprehodili do obale.

Člana, ki sta se letos prvič udeležila sta napisala svoje mnenje. » Težko je nekaj dopisati tistemu kar je lepo. Dodaš lahko le, res vse je tako kot mora biti. Urejen prevoz, hrana v hotelu, čista soba, sprehodi, izleti, zlasti še strokovna predavanja.«  Na koncu se zahvaljujeta za vse.

Vsi med sabo se poznamo in kaj je lepšega ko že zjutraj dobiš ob srečanju nasmeh. Tako je občutila članica, ki se že nekaj let udeležuje okrevanja.

Pa še nekaj misli v stilu poezije, ki je napisala ga. Kozlevčar.

Življenje naj bo zdravo,

naj misli z glavo,

pojej porcijo pravo,

hodi na zabavo,

opusti sladko razvado,

tako živel boš življenje pravo.

 

Tekst napisala po mnenju nekaterih udeležencev okrevanja  Jožica Rolih.

POHOD Bukovče dne, 21.11.2018

Jesenski pohod v zimskih razmerah

Drugi novembrski pohod  smo pričeli na Dolžu in se podali do vinske gorice Bukovče. Za večino popolnoma nova pot, za dve tam rojeni pohodnici pa je bil to pohod  »po poti najine mladosti«.

Dan prej je snežilo po vsej Sloveniji. V Novem mestu je bilo na dan pohoda snega samo še za vzorec, na Dolžu pa je bila kar prava zimska idila. Posledično smo večino poti hodili po asfaltu a glej ga zlomka prišli smo tudi do kar blatne poti, kjer je bila potrebna velika previdnost, da ni kdo »pristal« v blatu.  Varno smo prehodili to oviro in prišli do sestre naše Marije, ki nas prijazno pogostila.  Ob prijetnem kramljanju je čas tako hitro minil, da smo skoraj pozabili, da se bo po četrti že stemnilo.  Zahvalili smo se  gostiteljici za dobrote in se še pred mrakom vrnili na izhodišče.

Ob slovesu smo ugotovili, da je bila zelo lepa pot,  še se bomo vrnili v ta del Podgorja le v drugem letnem času.

 

Anton Turk

Druženje na prireditvi ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni

Dne 9.11.2018 ob 17.00 smo se člani, zdravstveni delavci in širša javnost zbrali na srečanju sladkornih bolnikov in zdravstvenih delavcev Društva diabetikov Novo mesto v Hotelu Šport na Otočcu.

Vsako leto prirejamo to prireditev za naše člane ob 14. novembru, dnevu sladkorne bolezni in tudi tokrat se nas je zbralo veliko število udeležencev. Letošnja tema tega dne je: “Družina in sladkorna bolezen”.

Program je zajemal strokovni predavanji za sladkorne bolnike na temo: »Kako ohraniti vitalnost« predavateljice Brigite Zupančič Tisovec, nacionalne promotorke zdravja iz NIJZ Novo mesto in »Sladkorna bolezen in družina«, predavateljice Andreje Žnidaršič, dipl. med. sestre iz Splošne bolnišnice Novo mesto. Krajši kulturni program so izvedli pevska skupina Čebelice iz Društva podeželskih žena Mirna Peč. Predsednik je nagovoril navzoče in podelil priznanja Zveze društev diabetikov Slovenije in Društva zaslužnim članom in predstavnikom podjetij. Zainteresiranim smo izmerili sladkor v krvi. Na koncu je sledilo druženje.

 

V modrem sijaju

Osvetlitev mestnega objekta v modro v tednu svetovnega dne sladkorne bolezni 14. novembra 2018:

Druženje na jesenskem izletu v Belo Krajino

Dne torek, 9.10.2018 ob 7.30 (1 dan). Program:

– salon kopalnic Kolpa San,

– priprava belokranjske pogače z malico,

– obisk šole »Brihtna glava«,

– obiska kmetije Štrucelj in

– Klepčev mlin v Pustem Gradcu

 

Pohod Mirčev križ-Polom, 17.10.2018

Jesenski pohodi 2018

Pohodniki pri Društvu diabetikov Novo mesto tudi v drugem polletju ne počivamo. Opravili smo že tri pohode,  dva po programu, enega pa smo malo prilagodili zaradi odsotnosti naše vodje.

Moram priznat, da je bil vsak po svoje zanimiv, še najbolj pa tretji od Mirčevega križa do Štembuha. Fanika mi je naredila skico pohoda, Danica je povedala, da tudi ona pozna to smer, na terenu pa se izkazalo malo drugače. Hodili smo v pravo smer, toda spregledali smo smerokaz za Planinsko zavetišče Štembuh in smo kar kramljali in hodili naprej, ko pa se je teren začel preveč vzpenjati, smo pa le poklicali Faniko, ki nam je povedala, da smo šli predaleč in da je najbolje, da se vrnemo po isti poti nazaj. Tako smo tudi storili in prišli na izhodišče.

In kaj smo ob koncu ugotovili:  »da še lahko hodimo tudi več kot je predvideno in kako dobro je, če ni potrebno misliti ampak samo hoditi  – ha, ha…«.

Konec dober vse dobro in nasvidenje na naslednjem pohodu v okolici Stopič smo si rekli ob slovesu.

Zvone Turk

POHOD dne 5.9.2018 na Uršno selo – Lubanc

Počitnic je konec, spet  gremo  na pohod…..

Prvi pohod smo člani Društva diabetikov Novo mesto pričeli  z vlakom in praznovanjem.

Zbrali smo se na železniški postaji Kandija, se prešteli, kupili vozovnice in se  v lepem sončnem vremenu  odpeljali do Uršnih sel. Od tam smo odkorakali za večino po že znani poti (za tri pohodnice pa je bila nova) proti  Dobindolu in naprej do vinske gorice Lubanc, kjer nam je naša pohodnica jubilantka Valerija pripravila odlično malico. Počitek in užitek ob dobri hrani je trajal dobro uro, nato pa smo se med vinogradi povzpeli za »eno etažo« višje na Makute in se po krožni poti vrnili na železniško postajo Uršna sela.

Med potjo smo imeli lep panoramski pogled na vinograde in vasi:  Uršna sela, Dobin dol, Verdun, Sušice, v ozadju pa Kočevski rog.

Prijetno utrujeni bolj od vročine kot od hoje smo se razšli za štirinajst dni.

Fanika Vovk