Blog Archives

Še ena nova pot

Bliža se zaključek šestnajst letnega pohajanja  članov Društva diabetikov Novo mesto in s pomočjo zakoncev Smolič smo odkrili še eno novo pot.

V sredo  29. marca smo se odpeljali do Pluske – Trebanjska občina. Pri gasilskem domu na Občinah se je naša druščina združila in po poljskih poteh s krajšimi počitki in pogledi po Dolenjskem gričevju odšla proti vasi Babna gora, kjer se pot zavije levo proti razvalinam gradu Kozjek, ki se nahaja na višini 456 m/nm nad vasjo Dolenje Selce.  »Kaj še bo,« smo si rekli, ko že konec marca iščemo senco?

Po slabih treh urah smo krožno pot zaključili na izhodišču, kjer nas je čakalo presenečenje v obliki dobre malice. In ne samo to, naša Vida je za vsakega pohodnika pripravila ročno izdelan spominček.

Naše tokratno druženje smo zaključili še z ogledom Jurjeve domačije, ki je ena najzanimivejših kulturnih zanimivosti v občini Trebnje iz 18. stoletja. Še skupinska fotka in naši zvesti jekleni konjički so nas odpeljali v Novo mesto.

F. Vovk

Pohod ob  Krki od Soteske do Dvora

Lep sončen dan in po planu Društva diabetikov Novo mesto smo se  udeležili pohoda od Soteske do Dvora.

Na zbirnem mestu v Soteski se nas je zbralo triindvajset  članov DD, pridružilo se je še  sedem onkoloških  bolnic in vodnik Andrej iz Dvora. Andrej nam je po nekaj minutah hoje pokazal  ostanke prvega gradu v Soteski, ki je bil na desnem bregu Krke, nato pa pobočje Pleševice, kjer so bili nekoč grajski vinogradi (sedaj  je gozd). Povedal nam je, da so Roški gozdovi zelo vodnati, le da voda ne teče po površju ampak se kot podtalnica na več mestih zliva v Krko in v poletnem času, ko je vodostaj nižji  voda teče nazaj v votline.  Po dobri uri hoje smo prišli do piknik prostora, kjer smo imeli krajši počitek, nato pa smo pot nadaljevali res ob Krki, opazovali cvetoča pobočja, delo bobrov, lepe bele  labode in kaskade  reke Krke.

Med potjo smo ugotovili, da smo udeleženci iz kar šestih občin in sicer: Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Novo mesto, Straža, Trebnje in Žužemberk.

Po slabih treh urah smo prišli do Dvora, zahvalili smo se Andreju za vodenje, se dogovorili, da naslednje leto nadaljujemo pot od Dvora do Žužemberka.  Sledila še logistika,  vozniki smo šli po avtomobile v Sotesko in nazaj po pohodnike na Dvor.

F. Vovk

Program:

• pozdravni nagovor – predsednik društva
• kulturni program – učenci Glasbene šole Marjana Kozine
• občni zbor
• predavanje predavateljice dr. Jelke Zaletelj, dr. med., diabetolog iz UKC Ljubljana in predsednice Diabetološkega združenja Slovenije z naslovom: “Sladkorna bolezen in vozniško dovoljenje”

ZAKON O VOZNIKIH: (kliknite na spodnje povezave in si preberite več)

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/101703

Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil:

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/104187

IZJAVA o zdravstvenem stanju kandidata za voznika in voznika

Merila za ugotavljanje telesne in duševne zmožnosti za kandiadate za voznike in voznike

(Zakon o voznikih 6.3.2017)

Od Mirne Peči do Zijala

Zijalo – kraj kjer Temenica izpod trideset metrske stene privre drugič na plano, smo pohodniki obiskali že nekajkrat. Ker je v vsakem letnem času drugače, smo se tokrat odločili za pomladno varianto.

V sredo 1. marca je  bila udeležba v primerjavi  s pohodom od Hmeljnika do Hmeljčiča res  bolj skromna, pa vendar sta bili dve udeleženki prvič na tem področju.

Na prvem jesenskem pohodu lani smo na pohodu na Ostri vrh vonjali ciklame, tokrat so nam   zvončki »cingljali«, leska se je tudi že prebudila iz zimskega spanja, trobentice in podlesek več niso zdržali po zemljo – »prikukali« so ven in nam polepšali pohod.

Po treh urah smo se vrnili na izhodišče in se z vlakom odpeljali v Novo mesto.

F. Vovk

Pohod od Hmeljnika do Hmeljčiča

… in spet je bila sreda  in končno lep sončen dan. In lep sončen dan je privabil naše »martinčke«, ki so se v mrzlih  zimskih dneh skrivali za zapečkom , da je četica tokrat  štela 23 pohodnikov.

Z avtomobili smo se odpeljali do parkirišča pod gradom Hmeljnik, od tam pa smo se podali po grebenski poti do vasi Brezje pri Trebelnem. Sicer pa zelo zanimivo naselje, na eni strani ceste je Globoč dol, na drugi Brezje pri Trebelnem in po nekaj sto metrih je Hmeljčič – zanimivo. Vas Brezje pri Trebelnem  spada v občino Mokronog Trebelno, Globoč dol in Hmeljčič  v občino Mirna Peč, naše izhodišče pa je bilo v občini Novo mesto. Torej smo se v dobrih dveh urah sprehajali na območju treh občin.

Tudi tokrat  se je med udeleženci slišalo, »spet smo  hodili po poti, ki jo še nismo poznali«.  Zadovoljne in prijetno utrujene pohodnike je na koncu presenetila s pogačo naša zvesta pohodnica Majda.

Zanimivost s pohoda: kljub že toplemu vremenu nas je  presenetila še ena neokrnjena  snežna zaplata.

Fanika Vovk

Zveza društev diabetikov Slovenije pripravlja za člane društev diabetikov, ki imajo članske izkaznice ugodnosti in popuste.
Popusti veljajo samo za imetnika članske izkaznice, ki jo predložite na recepciji ali blagajni pred izdajo računa. Popusti ne veljajo za skupine in se ne seštevajo. (Odprite spodjo povezavo.)

POPUSTI_celoten seznam vseh zdravilišč, trgovin in drugih ustanov, kjer lahko uveljavljate popuste

DDNM

Pohod po prilagojeni  smeri

Dne 18. januarja sta pohodnikom DD Novo mesto sneg in led zamrznila pohod. Po štirinajstih dneh pa se je le toliko otoplilo, da se je sneg zmehčal, led je sicer še zahteval previdne korake, pa vendar je bilo neprimerno bolj varno.

Po planu bi naš pohod potekal od OŠ Drska  na Boričevo in po krožni poti nazaj. Ker pa je bila še vedno potrebna previdnost se je šest  glava  ženska  prisotnost  odločila, da se zapeljemo do Tuš-a, kjer nas je čakala še ena udeleženka in se od tam sprehodimo po Portovalu in nato proti šoli Drska.

Po nekaj minutah hoje, smo srečale eno našo članico, ki se je sicer sprehajala sama, nato pa se nam je pridružila. Rešeno storjeno – pot nas je vodila po planu. V Irči vasi smo prečkale cesto in pri Območnem združenju Rdečega križa smo opazile g. Škofa, ki je ustvarjal snežne skulpture za kulturni praznik. Po nekaj korakih smo pred  na Cesarjevi ulici zagledale že izdelana snežna kipa Franceta Prešerna in »njegove« Julije.  Vzele smo si čas za ogled in seveda tudi fotografiranje, nato pa pot pod noge in naprej po hribu  od koder je v lepem vremenu zelo lep pogled na Novo mesto, tokrat  pa se je žal videla le megla.

Po slabih dveh urah smo se z lepimi občutki vrnile na  izhodišče.

F. Vovk

Novo leto, novi pohodi

Ja, res je že novo leto, novi plani, nove  smeri…

Na prvi pohod v letu 2017 smo se pohodniki Društva diabetikov Novo mesto  podali iz izhodišča v Šmarjeti od koder smo odkorakali proti izviru Klevevške toplice pod nekdaj mogočnim gradom Klevevž.  Pohodniki, ki so bili na tej poti prvič, kar niso mogli verjeti, da je na eni strani termalni izvir  s prav prijetno toplo vodo, na drugi strani pa zamrznjeno  slapišče potoka Radovlja. Pot smo nadaljevali ob slapišču do ceste, nato je sledil kratek počitek potem smo nadaljevali pot do vasi Grič pri Klevevžu. Od tu se nam je že odprl pogled po malo prej prehojeni poti in bližnji okolici z Vinjim vrhom v ozadju. Po krožni poti smo se skozi zasneženi gozd vračali do zaselka Ključe in naprej mimo cerkvice Sv. Jakoba.

Po dobrih dveh urah smo prišli do naših zvestih jeklenih konjičkov in dan zaključili s prijetnim sprehodom in lepimi spomini.

F. Vovk

Zimski pohod na lep »pomladni dan«

Letošnji plan pohodov smo naredili tako, da je bil zadnji pohod sredi meseca, točno 14. decembra.

 V lepem sončnem popoldnevu se nas je zbralo dvajset. Odpeljali smo se do Otočca, nato pa smo se podali proti Staremu gradu. Ob prijetnem kramljanju smo  kar hitro prišli do Starega gradu, kjer smo imeli kratek počitek za poglede po okolici. Lepo se je videl  greben Gorjancev s Trdinovim vrhom in tudi vasi pod Gorjanci. Pot smo nadaljevali do Beceletove jame. Sonce je še kar sijalo, pa vendar smo se morali vrniti nazaj, saj je sredi decembra  najkrajši dan pa tudi čas za zaključno malico se je bližal.

Kot se za zaključek leta »spodobi« smo se ustavili v prijetnem gostišču, kjer smo se najprej okrepčali z dobro malico, nato pa je sledilo presenečenje: potica, ki jo je spekla Danica kot opravičilo za zamujene pohode in piškotki iz Vidine kuhinje. Da je bilo vzdušje še bolj  praznično je poskrbel »naš« Silvo. Za kratek čas je odšel ven in se vrnil z lepimi belimi palicami, z napisom »varno hojo in srečno 2017« Silvo.  Pa še novoletni okrasek je dodal. Palice je nabral in oblikoval lastno ročno,  zato toliko večja zahvala v imenu vseh dvajsetih prejemnikov.

Le kaj je bilo še potrebno po tako lepo preživetem popoldnevu: sprejeti plan za naslednje leto, voščilo z lepimi željami za praznike in leto 2017 in pozdrav – nasvidenje 4. januarja!

F. Vovk

VTIS ČLANA:

Zelo sem vesel, da sem se tudi letos udeležil okrevanja za sladkorne bolnike v Strunjanu, ki ga je organiziralo Društvo diabetikov iz Novega mesta in ga je kot vedno zelo uspešno animirala višja med. sestra ga. Jožica Rolih.

Kot je že običajno smo imeli zelo pester program, veliko smo se kopali v morski vodi, telovadili v bazenu in hodili vsak po svojih močeh po lokalnih pohodniških poteh. Predvsem smo pa prisluhnili številnim zanimivim in zelo koristnim predavanjem.

Letos smo imeli lepo priložnost, da smo si ogledali zelo spretno pripravo okusnega pletenega peciva, ki ga je za nas pripravila članica društva ga. Marija Bozovičar.

Edino kar smo letos malo pogrešali je bilo jesensko primorsko sonce, ki je tokrat uspešno skrivalo svoje žarke za oblaki in je nekajkrat prepustilo prednost tudi dežnim kapljam. To seveda ni preprečilo, da smo pridno izvajali sprostitveno poživljajoče vaje ob morju z Barbaro in skupaj predihali ledvice in se veliko smejali v korist našemu zdravju.

Zaradi vsega omenjenega, ter ne nazadnje zaradi dobre hrane in veliko lepih trenutkov, ki smo jih skupaj ali posamezno doživeli, se že zdaj veselim našega okrevanja v Strunjanu 2017, če bo božja volja.

Antonio Kostelec

PESEM ČLANICE:

SREČNO NA POT!

Spet leto je naokoli

v deželo je jesen prišla

mi ta sladki smo se odločili

da spet v Strunjan pojdemo.

Spet se našla družba stara,

da veselo pokramlja,

vsakega pa spet zanima

kol’ko »cukra« kdo ima.

Joži meri in svetuje,

kuharji se trudijo,

da nebi preveč narobe jedli

nam vsi svetujejo.

Uživamo tudi v vodi,

saj v »džakuzijih« veselo vse

topla, slana pa nam voda je

zdravilo za težave vse.

Po tednu dni se veseli

malo bolj okretni in čili

vračamo domov.

Saj če pridno bomo spet šparali

se ob letu zopet vrnemo.

Marija Bozovičar