Pohod Birčna vas – Ljuben

V plan pohodov za leto 2019 smo si pohodniki pri Društvu diabetikov Novo mesto dal i kar tri vožnje z vlakom, v prvem polletju dve in v drugem še eno.

V sredo 22. maja smo se z ŽP Kandija  odpeljali do Birčne vasi. Po izstopu iz vlaka je  Zvone preštel udeležence in ugotovil, da ena manjka. Le kje naj bi bila drugje kot na vlaku? Očitno je bila vožnja do Birčne vasi prekratka zato je bila njena izstopna postaja Uršna sela.  Brez nje  je naša četica   odkorakala  po predvideni poti proti  Ljubnu  (po asflatu smo šli le slabih 500 m).  Naša »izgubljena  duša« pa se je četici priključila  po dvajsetih minutah hoje.

Vremenska napoved je bila sicer dobra vendar so že na začetku našega pohoda nebo zakril kar  grozeči oblaki in zaslišalo se je tudi grmenje. Le to nas ni  skrbelo, saj smo večji del poti hodili tudi v bližini naselja, je pa res, da smo pot zato malo skrajšali. Sledil je počitek in pogostitev pri naši pohodnic Fani.  Vračali smo se po že znani poti proti izhodišču ŽP Birčna vas. Po prihodu iz gozda  v   Birčni vasi  nas je   počakala  naša  članica Marija, ki nam je na že zboru članov za ta dan obljubila kavo na njenem domu. Odzvali smo se vabilu ob prihodu v njeno hišo pa smo ugotovili da je »njena kava« drugačna od običajne, saj nam je pripravila pravo diabetično pojedino.

Prijeten klepet smo morali skrajšati in  pohiteti do vlaka, saj le ta ne čaka. Le, predstavljate si lahko, kako kratka vožnja je bila nazaj saj smo se na račun naše »izgubljene« pohodnice prav pošteno nasmejali in verjetno se bom še kdaj.

Nasvidenje čez štirinajst dni smo si rekli in lepo vabljeni tudi novi pohodniki na Krašnji vrh.

Fanika Vovk

Za osemnajsto obletnico pohodov – 350 pohod

Pobudnika pri Društvu diabetikov Novo mesto za pohodniško skupino pred osemnajstimi leti sta bila g. Silvo Oblak in g. Josip Bevc. V sodelovanju s Planinskim društvom Krka Novo mesto, je njuna ideja padla na plodna tla, saj smo  v sredo 17. aprila 2019 zaključili osemnajst letnico pohodov in obletnico ovenčali s tristo petdesetim pohodom.

Naši  zvesti jekleni konjički so nas popeljali do Občin pri Trebnjem. Tam smo imeli izhodišče že par let, gremo pa vedno v drugo smer. Letos smo po lepi gozdni poti, po cvetočih travnikih, ob lepo obdelanih njivah obšli Malo in Knežjo  vas  in prišli do vasi Stranje pri Dobrniču.  Pot je bila lahka, ne naporna – ravno taka kot se za praznovanje spodobi. Tudi lep sončen dan nam je polepšal naše praznovanje.

Na turistični kmetiji smo eni druge presenetili z dobrotami. Kot je v navadi, da se za rojstni dan podari torta, smo se tudi mi »pregrešili« in se sladkali s čokoladno in sadno torto, se kar nekaj časa zadržali v prijetnem klepetu in obujanju spominov.

Od prvih pohodnikov sta aktivni še dve: ga. Danica Vidmar in ga. Zina Vidrih.

Kot že rečeno, je bil to dan presenečenj in  presenečenje je bilo tudi zame, ko sta mi članici Izvršilnega odbora Danica in Milojka v imenu vodstva DD Novo mesto v zahvalo za vodenje od prvega leta naprej izročili prav poseben šopek.

Hvala vodstvu društva za zaupanje in pozornost.

»Polnoletni« pohodniki  bomo sedaj na lastno odgovornost hodili »gori doli na okoli«po naši lepi domovini!

Fanika Vovk

Dne 1.4.2019 ob 9. uri smo v Medgeneracijskem središču Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto izvedli kuharsko delavnico – Pletenice za diabetike, katero je izvedla članica Marija Bizovičar. Vsak udeleženec je sam spekel pletenico.

(Mateja Dajčman)

Dne, 21.3.2019, smo se v Hotelu Šport na Otočcu zbrali vabljeni člani društva, kjer smo izvedli program: pozdravni nagovor predsednika društva, predavanje Najpogostejše kožne in nohtne spremembe pri diabetikih, predavatelja prof. dr. Tomaža Lundra, dr. med. spec. dermatovenerolog ter zbor članov z dnevnim redom:

• izvolitev organov zbora članov
• poročila društva za leto 2018
• program dela društva za leto 2019
• finančni načrt za leto 2019
• potrditev in sprejem poročil in načrtov za DDNM
• volitve v organe društva
• razprava

Pred začetkom srečanja je predstavnik iz podjetja Woerwag izvajal meritve na nogah za diabetike. Predstavnica iz podjetja Zaloker&Zaloker je zainteresiranim merila sladkor v krvi.

Po predavanju in formalnem delu srečanja so bili člani povabljeni še na pogostitev v restavraciji hotela. Ponovno se nas je veliko zbralo in imeli smo se lepo.

(Mateja Dajčman)

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Pod Gorjance in na Vinji vrh

V mesecu marcu smo se pohodniki DD Novo mesto sprehajali na dveh pohodih. Na prvega smo se odpeljali v Gabrje od koder nas je Marija Križan vodila po poti njene mladosti v Ještevce in Gabrsko goro.  V tem letnem času se vinogradniška opravila v polnem teku in tudi tega dne je bilo tako. Lep sončen dan je v vinograde zvabil vinogradnike  nas pa na pohod. Tako za ene kot za druge je bil dan prijetno izkoriščen.

Za drugi pohod smo se odpeljali na Vinji vrh. Tudi Vinji vrh je vinogradniško pobočje »posejano« z vinogradi in zidanicami. Tu pa tam se še najde tudi kak primerek zidanice iz prve polovice prejšnjega stoletja. Ker je bil vzpon na vrh za vse prezahteven smo se razdelili v dve skupini, ena se je povzpela do cerkve Sv. Janeza, drugi pa smo na pol poti zavili desno po pobočju. Prav vsem pa je segel pogled   na Šentjernejsko dolino, Belo cerkev, zasnežene Gorjance in  Gače.

Zvone Turk in Fanika Vovk

»Pomladni«  pohod v času koledarske zime

Na drugi pohod v februarju smo se pohodniki DD Novo mesto podali iz Petelinje v Petelinjek.

Kljub lepemu vremenu ali pa prav zato se nas je zbralo dvanajst. S tremi avtomobili smo se odpeljali do Petelinjeka. Prijazen domačin nam je dovolil parkirati pred  hišo in odkorakali smo za večino na novo pot. Po nekaj sto metrih smo prišli v gozd se po gozdni poti vzpeli na ta dan najvišjo točko – del vasi Petelinjek, ki ima kar tri dele. Z vrha je bil lep razgled po bližnji okolici, mi pa smo nadaljevali pot po gozdu. En del poti tudi jaz še nisem nikoli prehodila, točno pa sem vedel kam bomo prišli. In res sem imela prav,  prišli smo do domačije, kjer pa smo doživeli pravo presenečenje. V ograji so bili mladi pujski s starši, bili so nekaj posebnega ker so bili nakodrani, kot da ima jo trajno. Vsi smo se čudili, in s tem mlade pujske malo prestrašili, da so se skrili, ostala sta še stara dva, pa le za toliko, da sem samca še dobila v foto objektiv. Pot smo nadaljevali  mimo Sel pri Ratežu proti Dolenji vasi in do Žihovega sela. Pred Žihovim selom smo naredili krajši počitek za pijačo in poglede na cvetoče vrtičke zvončkov. Med potjo smo obujali spomine na lanski februar, ki nas je prav teh datumih obdarila z ogromno količino snega. V vasi Žihovo selo smo zavili levo in se po krožni poti v dobrih dveh urah vrnili na izhodišče.

Vsem je bila pot všeč, ker ni bila naporna, na določenih točkah z lepimi razgledi in že tudi s pomladnim cvetjem. 

F. Vovk

Drugi izlet v »belo« Ljubljano

Lansko leto smo si pohodniki pri Društvu diabetikov Novo mesto zaželeli malo daljše vožnje z vlakom in odpeljali smo se v Ljubljano.  Vožnja z vlakom nas je tako navdušila, da smo že ob prihodu domov sklenili da gremo naslednje leto ponovno. Držali smo besedo in v plan pohodov dali 23. januarja  ogled jaslic v Ljubljani in še kaj … .

V sredo dopoldan smo se zbrali na ŽP Kandija. Pohodniki so bili malo radovedni,  le kaj neki jaz nosim v lepi beli škatli in v veliki vrečki?  Ko sta v Trebnjem vstopila še naša pohodnika Vida in Franc se je zagonetka odkrila. V moji škatli se je skrivala velika pogača, ki  nam je še kako teknila za dopoldansko malico.   Prijetno presenečeni nad malico, klepetom in opazovanjem sveže pobeljene Dolenjske pokrajine smo kar prehitro prišli v Ljubljano.

Najprej sprehod do Zmajskega mostu po tržnici do Stolnice. Kot rečeno smo si ogledali jaslice, k nam je pristopila prijazna gospa, ki je čistila cerkev, povedala sem ji, da smo iz Novega mesta, da smo si prišli pogledat jaslice v Ljubljano. Gospa nas je povabila do glavnega oltarja, kjer nam je pokazala zelo lep izdelek  »mini jaslice«, ki jih je izdelal študent teologije, nato pa  poskrbela še za eno presenečenje. Popeljala nas je čez cesto do nam Novomeščanom dobro znanega nekdanjega prošta Jožefa Lapa. Najprej smo si  v hodniku ogledali njegove jaslice, ki predstavljajo Dolenjsko in Gorenjsko pokrajino, nato pa nas je g. Lap povabil na vrt, kjer nam je postregel  s keksi in pijačo, ki preprečuje prehlad. Sledila je še pesem  »Zabučale gore …«, slovo in sprehod ob Ljubljanici, počitek , okrepčilo v enem izmed lokalov, nato še ogled jaslic v Frančiškanski cerkvi  in odhod na železniško postajo.

V zelo kratkem času smo doživeli kar veliko lepega, ki nam bo ostalo v lepem spominu.

Fanika Vovk

Zaključku leta sledil tudi zaključni pohod

Pohodniki  Društva diabetikov Novo mesto smo se v sredo 19.12.2018  podali na tristo trinštirideseti in zadnji pohod v letu 2018.  Zbrali smo se pri  Osnovni šoli Grm in se podali na pot mimo Revoza v Žabjo vas, Malo Cikavo do Malega Slatnika.

Že večkrat sem napisala, da se že dolgo sprehajamo po okolici Novega mesta in da se še vedno nekdo oglasi in  reče »na tej poti sem pa prvič« in tudi tokrat je bilo tako. Kar nekaj pohodnic se je oglasilo z navedeno izjavo. Tistim, ki je bila pot znana pa še niso videli, kako se širi industrijska cona na Cikavi. Torej vedno nekaj novega!

Po dobri uri hoje smo prišli na cilj do gostilne Štefan, kjer smo pohod zaključili z dobro malico, nazdravili novemu letu, si izmenjali lepe želje za leto 2019 in se razšli s pozdravom: »nasvidenje 9. januarja«.

Fanika Vovk

Končno je prišel dan 25. november, ki so ga nekateri težko pričakovali, saj tako so tudi pripovedovali.

Ob odhodu pa nam je podpredsednica društva ga. Jožica Mikec zaželela.

Veliko se smejte ,srednje jejte ,pa vse poglejte, in lepo se imejte. Mislim, da smo ji uresničili želje.

Program okrevanja je bil dokaj pester. Še vreme je bilo pestro. Občutili smo vse od dežja, sonca in burje. Pa nas ni kaj preveč motilo. Vse kar je bilo načrtovano smo izpeljali.

Vsa predavanja, ki jih je bilo kar nekaj so bila dobro obiskana in mnenja poslušalcev so bila, da so bila zanimiva in poučna.

Nekaj članov se je udeležilo izleta v Oglej. Ogledali smo si baziliko, ki je posvečena Mariji Devici in svetima Mohorju in Fortunatu. Današnja bazilika je v romansko – gotski obliki.

Veličastno notranjost pa prekrivajo mozaiki, ki so zelo lepo ohranjeni. Mozaični tlak je največji starokrščanski mozaik zahodnega sveta

Ogledali pa smo si tudi bližnje mesto Gradež in se sprehodili do obale.

Člana, ki sta se letos prvič udeležila sta napisala svoje mnenje. » Težko je nekaj dopisati tistemu kar je lepo. Dodaš lahko le, res vse je tako kot mora biti. Urejen prevoz, hrana v hotelu, čista soba, sprehodi, izleti, zlasti še strokovna predavanja.«  Na koncu se zahvaljujeta za vse.

Vsi med sabo se poznamo in kaj je lepšega ko že zjutraj dobiš ob srečanju nasmeh. Tako je občutila članica, ki se že nekaj let udeležuje okrevanja.

Pa še nekaj misli v stilu poezije, ki je napisala ga. Kozlevčar.

Življenje naj bo zdravo,

naj misli z glavo,

pojej porcijo pravo,

hodi na zabavo,

opusti sladko razvado,

tako živel boš življenje pravo.

Tekst napisala po mnenju nekaterih udeležencev okrevanja  Jožica Rolih.

Jesenski pohod v zimskih razmerah

Drugi novembrski pohod  smo pričeli na Dolžu in se podali do vinske gorice Bukovče. Za večino popolnoma nova pot, za dve tam rojeni pohodnici pa je bil to pohod  »po poti najine mladosti«.

Dan prej je snežilo po vsej Sloveniji. V Novem mestu je bilo na dan pohoda snega samo še za vzorec, na Dolžu pa je bila kar prava zimska idila. Posledično smo večino poti hodili po asfaltu a glej ga zlomka prišli smo tudi do kar blatne poti, kjer je bila potrebna velika previdnost, da ni kdo »pristal« v blatu.  Varno smo prehodili to oviro in prišli do sestre naše Marije, ki nas prijazno pogostila.  Ob prijetnem kramljanju je čas tako hitro minil, da smo skoraj pozabili, da se bo po četrti že stemnilo.  Zahvalili smo se  gostiteljici za dobrote in se še pred mrakom vrnili na izhodišče.

Ob slovesu smo ugotovili, da je bila zelo lepa pot,  še se bomo vrnili v ta del Podgorja le v drugem letnem času.

Anton Turk