Pohod na Mehovo

Kljub temu, da bi vsi radi videli, da bi bila v januarju prava zima s snegom in mrazom, bi pa prav gotovo bil to vzrok, da bi  pohodnikom Društva diabetikov Novo mesto verjetno preprečila, da ne bi bili v enem mesecu na treh pohodih?

Na Mehovo smo se povzpeli že nekajkrat v različnih letnih časih, v januarju pa še ne.  Naši jekleni konjički so nas tokrat odpeljali do Podgrada. Nekateri so se spraševali: »Le zakaj tako daleč z avtomobili,« bili so pa štirje, ki so bili tam prvič pa tega vprašanja niso imeli.

Za Osnovno šolo v  Podgradu smo sledili smerokazu in po prijetno napornem vzponu za začetek nas je pot vodila nekaj časa položno, tik pod vrhom pa ponovno v vzpon. Kot da je mesec marec, so nam ob poti pomlad naznanjali zvončki, trobentice, žafran in leska. Pogled z vrha res ni bil tak, kot bi si ga želeli pa vendar smo videli Ljubenski in Straški hrib, Gače, Trdinov vrh, Novo mesto z okolico, Podgrad, vas Konec, Mihovec in Pristava.

Po krajšem počitku smo se vračali po poti, ki pelje v Jurno vas, mi smo se držali leve smeri in se vrnili nazaj v Podgrad, kjer smo ugotovili, da še ne gremo domov. Povzpeli smo se proti pokopališču, nato pa čez drn in strn nadaljevali do vasi Konec, kjer smo ugotovili: »Na koncu Konca še ni konec.«

Prijetno utrujeni smo se odpeljali v Novo mesto.

Fanika Vovk