Sladkorna bolezen (z latinskim izrazom diabetes mellitus) je motnja presnove, ki nastane zaradi pomanjkanja inzulina ali odpora (rezistence) tkiv na njegovo delovanje. Inzulin je hormon, ki ga izlo\u010dajo beta celice v trebu\u0161ni slinavki, natan\u010dneje v tako imenovanih Langerhansovih oto\u010dkih v trebu\u0161ni slinavki (Gjura-Kaloper, 2008).<\/p>\n
Mednarodna federacija diabetikov (IDF) opredeljuje sladkorno bolezen kot kroni\u010dno stanje, pri katerem celice trebu\u0161ne slinavke (pankreasa) ne proizvajajo dovolj inzulina oziroma pri katerem telo proizvedenega inzulina ne more u\u010dinkovito rabiti. To glukozi (ki jo dobimo iz hrane) ote\u017ei prehod v celice, zato te ne morejo normalno delovati. Motena je tudi presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in ma\u0161\u010dob.<\/p>\n
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opredeljuje sladkorno bolezen kot motnjo v presnovi, izhajajo\u010do iz \u0161tevilnih vzrokov, ki jo dolo\u010da kroni\u010dna hiperglikemija (stanje zvi\u0161anega nivoja sladkorja v krvi). Ka\u017ee se kot motnja v presnovi ogljikovih hidratov, ma\u0161\u010dob in beljakovin, posledici nepravilnosti v izlo\u010danju ali delovanju inzulina. Kon\u010dni u\u010dinki bolezni so lahko trajne okvare, nepravilnosti v delovanju ali pa celo odpoved \u0161tevilnih telesnih organov (Jure\u010di\u010d, 2006). Sladkorna bolezen je torej stanje kroni\u010dno zve\u010danega krvnega sladkorja (glukoze). Kroni\u010dna hiperglikemija pa povzro\u010da okvaro, motnjo ali odpoved razli\u010dnih organov, posebno o\u010di, ledvic, \u017eivcev, srca in o\u017eilja (Medve\u0161\u010dek, 1999).<\/p>\n
Sladkorna bolezen spremlja \u010dlove\u0161tvo \u017ee tiso\u010dletja. Ne gre le za eno bolezen, kakor nakazuje ime, temve\u010d za skupino presnovnih bolezni, ki jim je skupna zvi\u0161ana raven krvnega sladkorja oziroma glukoze. Dolgotrajno zvi\u0161anje krvnega sladkorja vodi v kroni\u010dne okvare o\u010di, ledvic, \u017eivcev ter srca in o\u017eilja. Z izbiro na\u010dina \u017eivljenja lahko odlo\u010dilno vplivamo zoper nastanek sladkorne bolezni in njenih zapletov.<\/p>\n
Pri Svetovni zdravstveni organizaciji ocenjujejo, da ima na svetu sladkorno bolezen kar 246 milijonov odraslih oseb (5,6 % prebivalstva), pove\u010duje pa se tudi \u0161tevilo otrok s to boleznijo. Slovenija se po pojavnosti in raz\u0161irjenosti sladkorne bolezni ne razlikuje bistveno od primerljivo razvitih dr\u017eav oziroma dr\u017eav Evropske skupnosti. Zadnja poro\u010dila omenjajo v Sloveniji 8 % raz\u0161irjenost sladkorne bolezni v populaciji od 20 do 79 let (Bohnec, 1998).<\/p>\n
Starajo\u010de se prebivalstvo, nezdrava prehrana, debelost, hiter in \u010dedalje bolj nezdrav na\u010din \u017eivljenja so klju\u010dni dejavniki za skrb zbujajo\u010de \u0161irjenje bolezni. Tveganje za pojav sladkorne bolezni in zapletov, povezanih s to boleznijo, se s spreminjanjem na\u010dina \u017eivljenja po vsem svetu samo \u0161e pove\u010duje. Prav je, da skrbimo za osve\u0161\u010danje ljudi, jim predstavljamo dejstva, dejavnike tveganja in predvsem to, da je to bolezen, ki dokon\u010dno zaznamuje posameznikovo \u017eivljenje. Ne pozabimo, da je zdravje v na\u0161ih rokah!<\/p>\n
Poznamo ve\u010d tipov sladkorne bolezni. Glavni trije so:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 TIP 1: pomanjkanje inzulina zaradi zmanj\u0161ane produkcije v trebu\u0161ni slinavki
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 TIP 2: t. i. \u00bbodpornost proti inzulinu\u00ab, stanje, ko celice ne reagirajo na prisotnost inzulina in zaradi tega ne privzemajo glukoze
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 prehodna hiperglikemija med nose\u010dnostjo se pojavi pri okoli 4 % nose\u010dnic in lahko vodi v diabetes tipa 2<\/p>\n
Ko nekdo zboli za sladkorno boleznijo, njegovo telo ne zna ve\u010d u\u010dinkovito uporabiti glukoze iz hrane. Zato se pojavlja prese\u017eek glukoze v telesu, kar povzro\u010da znake sladkorne bolezni:
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 pogosto odvajanje vode
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 pretirana \u017eeja
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 prekomerna lakota
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 nepri\u010dakovana izgube te\u017ee
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 pove\u010dana utrujenost
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 razdra\u017eljivost
\n\u2022\u00a0\u00a0\u00a0 zamegljen vid<\/p>\n
Najbolj pogoste te\u017eave, ki spremljajo diabetes, so problemi s srcem, ledvicami, o\u010dmi, nogami, ko\u017eo, \u017eivci, zobmi in dlesni.<\/p>\n
Sladkorno bolezen zdravimo z zdravo prehrano (dieto), tabletami in inzulinom.<\/p>\n
Zdravljenje je do\u017eivljenjsko in je u\u010dinkovito, v kolikor bolezen dobro spoznamo, se o njej pou\u010dimo, skrbimo za svoje zdravje in upo\u0161tevamo nasvete zdravstvenih delavcev.<\/p>\n
Pri sladkorni bolezni tipa I. je poleg pravilne prehrane potrebno takoj\u0161nje zdravljenje z inzulinom. Pri sladkorni bolezni tipa II. in sekundarni sladkorni bolezni se v za\u010detku mnogi bolniki zdravijo le s pravilno prehrano, kasneje potrebujejo tablete in tudi inzulin.<\/p>\n
Obstajajo na\u010dini, s katerimi omilimo kroni\u010dne posledice sladkorne bolezni. Vsak sladkorni bolnik naj preveri svoje prehrambene navade in telesno te\u017eo. Zmanj\u0161anje telesne te\u017ee lahko bistveno izbolj\u0161a stanje sladkorne bolezni. Zdravilo za sladkorno bolezen je tudi telesna aktivnost. Ta zni\u017ea glukozo v krvi, ker postane delovanje inzulina bolj u\u010dinkovito in se glukoza ustrezno porablja v mi\u0161icah. U\u010dinek traja \u0161e nekaj ur po kon\u010dani telesni dejavnosti. Zni\u017eajo se tudi \u0161kodljive ma\u0161\u010dobe v krvi (LDL-holesterol in trigliceridi), zvi\u0161a pa se \u00bbkoristni\u00ab holesterol (HDL-holesterol). Redna telesna dejavnost zni\u017ea krvni tlak, zmanj\u0161a tveganje za nastanek sr\u010dno \u017eilnih zapletov (sr\u010dna kap, mo\u017eganska kap, zama\u0161itve arterij nog) in tveganje za druge kroni\u010dne zaplete sladkorne bolezni.<\/p>\n
\u010ce doslej niste bili telesno aktivni, se morate pred na\u010drtovanim pri\u010detkom posvetovati z zdravnikom, ki bo izklju\u010dil zdravstvene omejitve, za katere morda niste vedeli. Intenzivnost telesne dejavnosti je treba prilagoditi svojim sposobnostim. \u010ce ne zmoremo napornej\u0161e telesne vadbe, je primerna sposobnostim prilagojena hoja. Telesno dejavnost je treba izvajati redno, najbolje vsak dan 30 minut, najmanj pa trikrat tedensko eno uro.<\/p>\n
\u010ce sladkorno bolezen zdravite s tabletami ali inzulinom, morate zdravljenje prilagoditi po navodilu zdravnika.<\/p>\n
\u010ce zaradi napornega delovnika ne zmorete na\u010drtovane telesne dejavnosti, izrabite vsako prilo\u017enost, da hodite: v slu\u017ebo in po opravkih se odpravite pe\u0161, med gledanjem televizije lahko poganjate sobno kolo in namesto na obisk lahko povabite prijatelje na \u00bbpohodni\u0161ki\u00ab izlet.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Sladkorna bolezen (z latinskim izrazom diabetes mellitus) je motnja presnove, ki nastane zaradi pomanjkanja inzulina ali odpora (rezistence) tkiv na njegovo delovanje. Inzulin je hormon, ki ga izlo\u010dajo beta celice v trebu\u0161ni slinavki, natan\u010dneje v tako imenovanih Langerhansovih oto\u010dkih v trebu\u0161ni slinavki (Gjura-Kaloper, 2008). Mednarodna federacija diabetikov (IDF) opredeljuje sladkorno bolezen kot kroni\u010dno stanje, pri …<\/p>\n