Po Kočevskem Rogu

Po sedemnajstih letih je že kar težko najti smer pohoda, da bi bila nenaporna in zanimiva. Pa vendar  se le najde še kaj zanimivega kot je »pohod po Kočevskem Rogu«.

Vremenska napoved v torek zvečer  ni bila obetavna, še posebno za predel nameravanega pohoda: od Komarne vasi do Rese in naprej do največje jelke v Sloveniji »Črmošnjške jelke«. S tremi avtomobili smo se odpeljali na izhodišče Resa. Nato pa »pot pod noge« do Travnika, kjer nas je res malo poškropilo, nismo se ustrašili in nadaljevali. Kmalu so se oblaki razkropili in posijalo je sonce. Le kako bi ga polomili, če bi se ravnali po vremenski napovedi je bilo slišati.  Pot  je bila zelo zanimiva, saj smo opazovali ogromne smreke, jelke, bukve, spregledali nismo niti zapuščen gozdne železnice, ki je na tem področju delovala od leta 1895  do 1932.  Po dobri uri smo bili na cilju.  Prav vsi smo želeli objeti to mogočno jelko, ki meri v višino 45,5 m in ima obseg 6,02 m, krošnja se prične na višini 15 m, njena starost pa je častitljevih 280 let.

Po krajšem počitku smo se po isti poti vrnili na izhodišče

F. Vovk