Pohod po Zaplaških stezicah
Po planu bi morali v Belo krajino na ogled jaslic v Judovski hiši. A glej ga zlomka, tam postavijo jaslice le za par dni in jih že tretjega januarja ni bilo več. Meni pa prijateljica pove, da kako lepe jaslice imajo na Zaplazu. Na prvem pohodu te novice zaupam pohodnikom in vsi smo bili enotni, da gremo na drugi pohod »Po Zaplaških stezicah« in vključimo še ogled jaslic.
Vreme sicer nič kaj obetavno, kar nekaj klicev sem dobila, da na pohod ne gredo, ker je slabo vreme, sedemnajst nas pa se ni oziralo na vreme in smo odšli. Med vožnjo proti Čatežu se je že tudi pokazalo sonce, kar nam je dalo upanja, da bo lepo. Pripeljemo se na Zaplaz, izstopimo iz avtomobilov, ko od Kuma zapiha in prične padati sodra kot da nekdo siplje zdrobljen stiropor. Takoj smo poiskali zavetje v cerkvi, si ogledali res zelo zanimive jaslice narejene v duhu Čateške pokrajine (vinograd privezan kot v resnici, pa spravilo lesa, gozdarska kopa itd…). Po ogledu je še malo rosilo in odšli smo po stezicah oziroma učni poti. Glede na vreme smo izbrali krajšo pot. Potrebno je bilo kar nekaj previdnosti zaradi razmočene poti a splačalo se je. Videli smo zelo zanimive napise, še v posebno v spominu pa nam bodo ostali cvetoči telohi in to sedemnajstega januarja. In še ena zanimivost, ob poti je bil velik kamen, ob njem pa vremenske napovedi: npr: če ja kamen moker, pada dež; če vidiš dva kamna si pijan; kamen se ziba je veter itd…!
Po slabi uri smo pot zaključili pod veliko lipo, kjer nas je pogostil godovnik Anton, nato pa smo se zapeljali še v center Čateža, kjer smo si ogledali prireditveni prostor ob zaključku Levstikove poti.
Tam pa je ena od pohodnic dejala: »Tudi jaz sem oklevala ali naj grem ali ne, sedaj mi ni žal. To je bil en prav poseben dan, kakršnega doma nebi doživela!”
Fanika Vovk
