Ponoviti pohod po poti, ki smo jo prehodili v jeseni 2015, zakaj pa ne?

Spet je bila sreda, spet je bil lep sončen dan (temperatura poletna) kaj je lahko lepšega kot sprehod po lepi poljski in gozdni poti. Res, da smo tam hodili že v jeseni (v času trgatve), zato je bila naša četica malo okrnjena in dogovorili smo se, da to pot ponovimo v pomladnem času.

S štirimi avtomobili smo se odpeljali do Bučke, ki je ob cerkvi kot položena na dlan in odprta na vse strani. Od tam smo se spustili do Zaboršta, kjer pot zavije na travnik in gozd in med prijetnim klepetom smo kaj hitro prišli v dolino potoka Čolnišček, kjer so se nekoč mlinska kolesa vrtela kar v devetih mlinih. Med potjo smo opazovali prebujajočo se pomlad, drevje, cvetje ob potoku je bilo že bujno razcveteno, kar pa je še lepše, v tej dolini so še skrbno obdelana polja.

V vodniku piše »če hodimo z odprtimi očmi, lahko zazremo številne značilnosti kmetijskega podeželja, ki so ostale ohranjene« in res je tako.

Ob povratku smo se odpeljali še do vasi Štrit in se sprehodili do značilnega Štritovskega jezera, ki je nastalo po opustitvi glinokopa in je veliko en hektar in pol.

Kar devet pohodnikov od šestnajstih je to pot prehodilo prvič. Prav vsem bo ostala v lepem spominu.

F. Vovk