V sredo 1. aprila planiran pohod iz Ponikev v Mirno Peč, vse v redu, le bolj, ko se je bližala ura odhoda bolj je deževalo. Komaj prvi april, pa ta muhasti mesec že opravlja svoje »poslanstvo«.

Ob 13. uri pridem na ŽP Kandija, tam je bilo že šest pohodnic, skoraj v en glas so me pozdravile »za danes ti pa ni uspelo zrihtati vremena«, jaz pa sem odgovorila »punce počakajte dan je še dolg«!

Vstopile smo na vlak in »odbrzeli« smo proti Mirni peči. Ko smo prišli iz predora pod Sv. Ano, kaj smo zagledali tam? Sonce, nebo kot bi bilo oprano, sinje modre barve, v ozadju zasnežene Kamniške Alpe, kaj je lahko še lepšega? Po slabi uri smo prišle do Zijala, kjer izpod 35-metrske kamnite stene drugič izvira reka Temenica in spet sta bili dve prvikrat v tem lepem kotičku. Po krajšem počitku smo se podale po travnikih pod vasjo Jelše in Biško vasjo do obnovljenega perišča in naprej do Ivanje vas na ŽP Mirna Peč.

Na zaključku smo bile enotne z ugotovitvijo, le zakaj nas ni bilo več ? Aprilski dež pa res redko kdaj pada več kot kakšno uro.

Fanika